Večkrat skočim v trgovino na Viču, ponavadi po kakšno malenkost. Ko sem danes odhajala, me je prešinilo, da bi lahko brezdomec, ki vsak dan sedi pred trgovino, znal voditi Facebook stran in prodajo na Facebooku.
Če si zdajle misliš, kaj hudiča pa mi je, da brezdomce primerjam z marketingom na Facebooku in iščem njuna skupna izhodišča, ti takoj razložim, kam pes taco moli.
Brezdomci pri parkomatih na Kongresnem trgu so ponavadi precej vsiljivi. Čim se nameniš proti parkomatu, te namreč »vzamejo na muho« in v trenutku postaneš njihova tarča.
In potem je samo vprašanje časa, kdaj bo brezdomec spregovoril, pred tebe potisnil Kralje ulice ali pa te prosil za drobiž. Priznam, da se ob tem večkrat počutim stisnjena v kot, saj se mi je neprijetno zlagati, da nimam drobiža, ko pa vendar ta zaropota v parkomatu. Ne, nisem „škrta“, Kralje ulice večkrat kupim, ampak včasih se mi mudi, potrebujem drobiž ali pa sem ravno včeraj nekoga počastila z viškom drobiža.
Ko sem prvič videla brezdomca pred trgovino na Viču, sem seveda pričakovala, da me bo tudi on “napadel” s Kralji ulice ali pa s prošnjo za drobiž. Zaradi tega sem šla zelo previdno mimo njega in pohitela v »varno« notranjost trgovine, kjer bom lahko v miru opravila svoj nakup. Pa se ni zgodilo nič takega. Le mirno me je opazoval, me pozdravil in me »spustil« v trgovino.
Ko sem prišla naslednjič, je bil spet tam. Isti brezdomec. Tokrat sem bila malce manj zadržana, saj sem imela od prejšnjič pozitivno izkušnjo. Dokaj suvereno sem odšla mimo njega in v moje rahlo začudenje mi tudi tokrat ni poskušal ničesar prodati ali izprositi od mene. Preprosto je bil tam, sedel je na istem prostoru kot vedno, tik pri vhodu v trgovino.
Ko sem prišla tretjič, sem bila že skoraj minimalno zadržana. Do takrat sem imela z njim že dve »srečanji« in v obeh primerih mi ni težil, ni me nadlegoval, le pozdravil me je. Zato sem mu skoraj z veseljem zaželela dober dan, po tihem pa sem pričakovala, da bo pa tokrat zagotovo skočil vame in mi ponudil Kralje ulice. On pa mi je samo prijazno odzdravil in me pustil po opravkih.
In veš, kaj? Naslednjič ga bom vprašala, kako mu je ime in mu tudi stisnila tudi kak evro. Ker cenim, da ob prvem stiku od mene ni zahteval ničesar. Pa ob drugem in tretjem tudi ne.
V bistvu več, kot si misliš. Mimoidoči, ki gre »samo v trgovino« je tvoja (bodoča) stranka, brezdomec pa si ti in samo od tebe je odvisno, ali boš brezdomec s Kongresnega trga ali brezdomec izpred trgovine na Viču.
Če si brezdomec s Kongresnega trga in vsakega mimoidočega, ki polajka tvojo Facebook stran, takoj napadeš z vsem arzenalom »akcij, popustov in hudih razprodaj«, medtem ko pasejo firbec in gledajo filmčke in slike svojih prijateljev, bodo tvoji »mimoidoči« hitro ugotovili, da si na Facebooku samo zato, ker od njih
nekaj želiš.
Če vsakega na Facebooku takoj napadeš z vsem arzenalom akcij, te bodo odlajkali. Click To Tweet
Ker boš vsak dan trobil/a eno in isto, te bodo začeli ignorirati ter se ti bodo izognili, kar ne pomeni nič drugega kot to, da te bodo odlajkali.
Lahko pa se obnašaš tako, kot brezdomec izpred trgovine na Viču. Vsakega, ki polajka tvoj Facebook stran le »sprejmeš« in ga/jo najprej lepo pozdraviš. Potem si nekaj časa preprosto tam in z vsakodnevnimi objavami te bodo »videli«.
Če objave ne bodo vsiljive in jim ne bodo vsakič pod nos porinile kakšnega izdelka, bodo tvoji člani to cenili, zgradili boste odnos, ki bo več kot »jaz prodajam – ti kupi”, saj je to nenazadnje celotno bistvo Facebooka. Čez čas se bodo ustavili in pokramljali s teboj. In šele čez nekaj časa ti bodo »stisnili kak euro« = kupili pri tebi.
Koliko časa je minilo, odkar sem prvič videla brezdomca pred trgovino? Mialim, da kakšne 3 mesece. In to, da bom po 3 mesecih od njega kupila Kralje ulice ali mu stisnila nekaj drobiža, je njegov končni rezultat. Ampak do tega me je pripeljal nevsiljivo, brez nadlegovanja in vpitja za menoj, brez teženja.
Virtualno obnašanje tvojih članov je zelo podobno tistemu, ki ga živimo v realnem življenju.
Tudi ti po Facebooku ne letaš cele dneve zato, da zapravljaš in prav tako ne doniraš vsakemu, ki te za to prosi, kar pa ne pomeni, da nisi tak tip človeka. Včasih pač pri roki ni drobiža včasih se ti preprosto mudi, včasih se delaš Francoza zato, ker imaš za seboj slabo izkušnjo.
In če te ob vsem tem nekdo iz dneva v dan zasipa s trditvami, da pa res moraš pri njemu kupiti to in to, ker je zdaj v super mega akciji… ja, ustvari popolnoma drugačen efekt, kot si želi. Zato bodi na Facebooku brezdomec izpred trgovine na Viču: bodi tam in kramljaj.
Na Facebooku bodi kot prijazen brezdomec… bodi tam in kramljaj. Click To Tweet
Opremi se z dobro mero potrpljenja, pametno taktiko in ne vsiljuj se, saj tega nihče ne mara. Raje počakaj, da stranke pridejo k tebi: slej kot prej bodo.
Mojca
